Pa ne le učilnic in garderob, tudi vrtčevske igralnice, kabinete, telovadnico, kuhinjo in jedilnico, pralnico in knjižnico. Jezerska šolska stavba v teh dneh deluje prav prazno in pusto. Vendar ne bo dolgo tako, otroški vrvež in popoldanski športni utrip bodo že prihodnji teden zamenjala gradbena dela. Da se bodo lahko začela, kot je bilo načrtovano, se velja zahvaliti čisto vsem sodelujočim pri projektu selitve - če seštejem šolarje, številne starše in druge prostovoljce z Jezerskega, župana in občinske sodelavce, zaposlene v jezerski šoli in vrtcu ter sodelavce knjižnice in preddvorske šole, nas je bilo v dobrem tednu blizu sto! V pozitivnem delovnem vzdušju, ki smo ga vsi skupaj ustvarili, se je učinek dela očividno kazal na vsakem koraku. Marsikomu prav zato ni bilo težko biti več ur v pogonu, čeprav bi takrat lahko imel čas za oddih.
Iskrena HVALA vsem, veliko delo je opravljeno!
Potem ko smo zaposleni že od novembra, ko smo izvedeli za datum začetka del, izbirali opremo in pripomočke, ki jih bomo namestili na začasnih lokacijah, načrtovali, kaj bo v času del shranjeno v skladišču, pospravljali kabinete in pakirali škatle ter seveda v sodelovanju z občino skrbno popisovali predvidena dela in njihovo časovnico, je mimogrede napočil 21.februar, zadnji dan pred zimskimi počitnicami, zadnji dan v šolskih prostorih.
Šolarji so imeli težko pričakovani tehniški dan, veselili so se, da bodo lahko sodelovali pri tako enkratnem dogodku. Del dopoldneva so zavzeto prenašali stole in šolske klopi, pa škatle in učne pripomočke. Pohvalno! Že dopoldne so se nam pridružili prostovoljci, ki so selili težje stvari, popoldne pa je delo prevzela nova ekipa. V ponedeljek pa še en takšen velik zalogaj z vrtcem in kabineti. Hišnik Primož je ob pomoči priročnih očetov odvijal pritrjene kose opreme, ostali smo nosili na kamionček. Pa vožnja v Korotan, vožnja v mežnarijo, vožnja na Jezerski vrh… Obakrat do večernih ur, vse usklajeno, z dobro voljo.
V torek so prostori na novih lokacijah začeli dobivati podobo učilnic, igralnic, zbornice. Mojstri, tako zaposleni kot tudi prostovoljci »iz drugih fohov«, so »šraufali«, učiteljice urejale…Popoldne so se člani planinskega in športnega društva lotili telovadnice ter razmontirali in za skladiščenje pripravili plezalno steno. V sredo je bila na vrsti računalniška in druga elektronska oprema, strokovno jo je ob pomoči prostovoljcev selil šolski računalničar Mitja, v mežnariji pa so zaposleni urejali vrtčevske prostore.
V četrtek nas je čakal nov zahteven podvig: selitev kuhinje, shrambe, pralnice, jedilnice. Omeniti je treba mojstre, ki so pod vodstvom Ambroža v rekordno hitrem času gasilsko skladišče predelali v svetlo kuhinjo z jedilnico ter deset močnih mož, ki so vanjo v pičlih treh urah preselili vso kuhinjsko opremo in inventar, za nameček pa so odmontirali in na skladiščenje odpeljali še letvenike iz telovadnice.
V zagonu so prostovoljci na počitniški petek na pomoč priskočili še pri prvih premikih knjižnice, delo pa so v še eni odzivni akciji uspešno sklenili naslednji teden.
Čistilka Damjana je pol tedna prala, pol tedna pa čistila nove prostore, ki so lepi in čisti, skoraj kot čisto novi, počakali na nov začetek. Kuharica Janja in pomočnica Jelka sta zadnji dan dela v »stari« kuhinji« pripravili ves inventar, ko je bil prostor na novi lokaciji urejen in oprema preseljena, pa generalno vse očistili in pomili.
Tako smo po pestrem in delavnem počitniškem tednu lahko – čeprav tudi malce vznemirjeni - mirno začeli vsakdanjik v Korotanu, gasilskem domu, v mežnariji in na občini. Zagotovo pa selitev in urejanje prostorov na novih lokacijah ne bi bila tako hitra in uspešna, če ne bi bilo župana Drejca, ki je bil z nami na delu pri vseh večjih premikih, občinskih sodelavcev Braneta in Maksa, ki sta vztrajno prevažala opremo, gasilcev, ki so za potrebe šolske kuhinje odstopili kletno garažo, ter nenazadnje vas, spoštovani prostovoljci.
Lepo je delati v kraju, kjer ljudje še cenijo skupnost in znajo stopiti skupaj.
Še enkrat hvala prav vsem!
Petra Lombar Premru
