Predlog odloka o razglasitvi Češke koče za kulturni spomenik lokalnega pomena je na novembrski seji obravnaval in sprejel občinski svet.
Češka koča je bila zgrajena leta 1900, postavila jo je češka podružnica Slovenskega planinskega društva po načrtih arhitekta Jozefa Podhajskega na mestu, kjer je prej stal pastirski stan Kropivnikove kmetije. Oblikovanje koče izhaja iz ideala češke kmetije in »češke koče« (Česká chalupa), ki jo je leta 1891 pripravil arhitekt Antonin Wiehl za Jubilejno razstavo v Pragi. Takšen tip koče je z razstavo postal priljubljen po vsej Češki in je imel narodnobuditeljski pomen. "Koča je ohranila izvorno obliko. Klet je zidana iz kamna, na vzhodni strani odprta, pritličje je stesano iz brun, ki so v vogalih vezana na lastovičji rep. Zahodna fasada je opažena, prav tako oba zatrepa. Južno in vzhodno fasado oklepa gank, ki ima funkcijo zunanjega hodnika. Gank je s streho povezan z rezljanimi stebrički. Deli prvotnega ganka, ki ga je 1976 odtrgal plaz, so razstavljeni v Jenkovi kasarni. Novi gank je bil narejen kot kopija starega. Streha ima lomljeni strešini in je krita s pažnicami. Čopa sta izdelana v obliki polkroga. Okna so dvokrilna in razdeljena na tri polja, zastirajo jih lesene polknice. Vhodna vrata so preprosta, narejena iz lesenih plohov in z zapiralom na rigelj. V hiši je ohranjenih še nekaj prvotnih vrat,« beremo v besedilu odloka o izvorni obliki Češke koče in vrsti ohranjenih elementov. Občinskim svetnikom ga je predstavila Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj. Ker letos Jezerjani praznujejo 120. obletnico postavitve koče in ima ta prepoznane dediščinske lastnosti ter pomembno družbeno vlogo v skupnosti, predlagajo, da se jubilej počasti tudi z razglasitvijo Češke koče za kulturni spomenik. Ta planinska postojanka ima zaradi zgodovinskih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen. Je tudi izjemen primer sodelovanja slovenskih in čeških planincev na prelomu v dvajseto stoletje in je edina ohranjena planinska koča, ki so jo češki planinci zgradili v naših gorah. Lokalni skupnosti predstavlja pomemben identitetni objekt, na katerega je naslonjena njena gorniška, športna in turistična dejavnost. Med pomembnimi vrednotami pa so tudi ljudje, ki so jo doslej oskrbovali in bili v skupnosti spoštovane osebnosti ter so močno vplivali na njeno javno podobo. Prvi oskrbnik koče je bil Jernej Krč, kot legenda pa se je v spomin Jezerjanov in drugih planincev vpisal Andrej Karničar, ki je kočo oskrboval skoraj štiri desetletja.
Povzeto po avtorici članka; Danica Zavrl Žlebir, PrJezer, oktober 2020