Ker se člani DU zavedamo, kako pomembna je telesna aktivnost za tretje življenjsko obdobje, nadaljujemo telovadbo pod strokovnim vodstvom naše Mateje vsako sredo ob 8. uri na športnem igrišču. Veseli in hvaležni smo, ker si vzame čas za nas in izbira vaje, primerne našim letom. Včasih popestri našo telovadbo Valentin Mariva, ki občasno prihaja na Jezersko. Opravil je tečaj za voditelja v skupini Šola zdravja v Šmarjeških Toplicah in nam njegovo znanje in izkušnje zelo koristijo. Po telovadbi potem izvajamo pohode. Če se odločimo za daljšega, za del poti poskrbijo šoferji. Tako smo obredli že velik del doline. Ugotavljamo, da druženje pozitivno deluje na nas, posebno če smo povabljeni še na kavico in klepet. Do sedaj smo od začetka maja opravili lepo število pohodov in upam, da bo tako ostalo. Odpravili smo se tudi do delov jezerske doline, ki jih številni ne poznamo dobro. Obiskali smo kmetijo pri Mav'c, dolino pod Storžičem, Mošnikovo, Rezmanovo n Virnikovo kmetijo,turistično kmetijo pri Žagarjevi Ani in lehnjakotvorni izvir. Povzpeli smo se tudi na razgledno točko pod Babami in do Štularjeve planine, na Mlinarjevo peč, do ovčjih koč, bili pri Miji in Matjažu, pri Koprivnikovi Marinki, na Murnovem, na nekdanji obmejni karavli pod Pristovnikom in na kavici ob Planšarskem jezeru. V Preddvoru smo si ogledali obnovljeni grad in obiskali v domu upokojencev občanko Vero Štern. Kjerkoli smo se srečevali z domačini, so nas povabili in nas pogostili, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Veseli smo, da na Jezerskem gostoljubje še vedno živi. Telovadbo in
pohode bomo nadaljevali in navdušili tudi druge naše člane.
IZLET V BELO KRAJINO
Na srečo nastala situacija in sprememb glede novega koronavirusa niso vplivale na naš jesenski izlet v Belo krajino. Vsi udeleženci smo bili cepljeni ali testirani in imeli ustrezna dokazila. Z Jezerskega smo odšli v jutranjih urah. Na postajališču nas je ob avtobusu podjetja Artur pričakala vodnica Andreja Remic. Bili smo je zelo veseli, ker vemo, da zna izlet prijetno popestriti – in nismo se motili. Na poti z Jezerskega smo sproti pobirali udeležence izleta, zadnjega v Ljubljani. Od tu smo potem nadaljevali proti Dolenjski. Andreja nam je sproti opisovala značilnosti krajev, mimo katerih smo se vozili. Prvi postanek smo imeli v Žužemberku, središču Suhe krajine. Tu smo si privoščili jutranjo kavico. Izvedeli smo zanimivo zgodbo, da sta se v teh krajih borila in izgubila življenje v NOB Jezerjana Viktor Krč, znan jezerski gorski vodnik, in Ferdo Zaplotnik - Robniški. Njuni imeni sta vklesani v partizanskem spomeniku v središču mesta. Vso pot do Bele krajine smo občudovali dolenjsko pokrajino in lepoto reke Krke, ob kateri smo se vozili. Da smo že v Beli krajini, so nas opozorile bele breze. Nekateri pravijo, da je po njih dobila pokrajina ime. V vasi Krupa so nas pričakali na turistični kmetiji Cerjanec, kjer smo si ogledali tradicionalno belokranjsko hišo, ki je preurejena v muzej. Po odlični belokranjski malici smo obiskali izvir reke Krupe, ki izvira izpod mogočne pečine. V globinah pečine je kraška jama, v kateri živi črna človeška ribica. Sledil je ogled Črnomlja, središča Bele krajine, pod strokovnim vodstvom, potem pa smo pot nadaljevali mimo Metlike v Drašiče, kjer smo se seznanili z
delovanjem Vinske banke, ki velja za edinstveno na svetu in ima večstoletno zgodovino. Njeno poslovanje deluje po starih zakonih. Člani se morajo strogo držati pravil, ki jih določa zakon banke, ki je zelo rigorozen. Plačuje se z vinom. Sledilo je kosilo v vasi Grabovec, na kmetiji Jakljevič. Potem smo se počasi siti in prijetno utrujeni poslovili od čudovite dežele ter prijaznih Belokranjcev in se polni vtisov vrnili na Jezersko.
LJUDSKE PEVKE
V tem času mirujemo, saj ne moremo prepevati z maskami. Našo pevsko skupino je zaradi zdravstvenih težav zapustila Polajnarjeva Mici, ki je v skupini prepevala dvajseto leto. Bilo nam je hudo, pogrešale bomo njen čudoviti sopran. Bile pa smo izredno vesele, ker smo se na njeno povabilo poslovile v gostišču Kočna. Hvala ti, Mici, za vse lepe trenutke, ki smo jih preživele skupaj. Upam, da se bomo še srečevale.
Ancia Jakopič, DU Jezersko
Lokalno glasilo Pr' jezer, št.3, oktober 2021