Izkušenemu lovcu Venciju Parteju mlajšemu in Maji Šolar, ravno tako članici Lovske družine Jezersko, je uspel izjemen uplen: mogočni jelen dvanajsterak.
LOVEC Z VELIKO ZNANJA O JELENIH
V obdobju jelenjega ruka, ko si košute prizadevajo, da bi v jelenjem svatovanju izbrale za svojega partnerja "najmočnejšega" jelena, je Venciju Parteju ml., ki je pravi jezerski lovec z bogatimi izkušnjami, sploh kar se lovskega znanja o lovu na jelene tiče, uspelo zalesti in upleniti mogočnega jelena dvanajsteraka. Njegovo rogovje bo glede na mere pri komisiji zagotovo doseglo rezultat, ki za tako rogovje prinaša srebrno medaljo. Venci ali kar Venček Parte, ki je med jezerskimi lovci in član Lovske družine Jezersko že od leta 1985, izhaja iz jezerskega lovskega okolja, iz katerega sta izhajala (sicer gozdarja) njegov oče (ravno tako lovec) Venci in stric Joža Parte, legendarni in vedno veseli jezerski lovec Mečka. Venček, ki bo naslednje leto praznoval šest desetletij, je tudi še vedno aktiven in skrben pri soupravljanju in urejanju okolice lovskega doma in drugih naprav. Ne smemo pa pozabiti tudi, da je v mladosti kot lovec pripravnik in kasneje kot lovec vestno opravljal zimska krmljenja za prosto živečo divjad in druga fizična opravila za namene lovstva. V mladosti je bil tudi vsestransko aktiven športnik, nadarjeni alpski smučar, hokejist ... Vencija - Venčka skratka vseskozi spremlja in krepi zdrav tovariški duh v zdravem telesu.
TUDI JEZERSKE LOVKE NISO KAR TAKO
Četrtega decembra v letošnjem adventu, ko goduje sv. Barbara, zavetnica rudarjev, obrtnikov, kmetov ..., znana pa je tudi kot priprošnjica za ljudi v nesreči in stiski, je Maja Šolar, po domače Kovkova, rojena Smrtnik na Jezerskem, članica Lovske družine Jezersko, na domačem (Kovkovem) posestvu uplenila imenitnega mogočnega jelena – ravno tako dvanajsteraka. Z veliko verjetnostjo bo rogovju dodeljena bronasta medalja. Maji se je z očetovo lovsko puško zgodilo, da ji je bil podarjen in naklonjen mogočen "lovski blagor" in lovsko pravična sreča. Po osnovni izobrazbi je tekstilka in sedaj dela "doma", zasebno, in se aktivno ukvarja s predelavo ovčje volne za avtohtone volnene izdelke. Kovkova visokogorska domačija, s katero skrbno in uspešno gospodari Majin brat Janez, ki je tudi lovec, se poleg gozdarstva ukvarja tudi z obsežno govedrejo in ovčerejo. Je pa Kovkova domačija tradicionalno znana tudi po lovstvu, ki so ga povzeli po očetu Francu, kajti od štirih otrok so kar trije aktivni lovci, včlanjeni v Lovsko družino Jezersko. Maja Šolar je v vrste lovske družine Jezersko z opravljenim lovskim izpitom vstopila v letu 1985. Čeprav sedaj z družino živi v Nemiljah in je tudi mati dveh otrok, še vedno ostaja primarno Jezerjanka, ki ohranja stik z domačimi ter tudi z lovci in gorami. Je prava hribovka in med tistimi, ki je lovcem pokazala, da tudi jezerske "jagrce" znajo in si upajo smučati po Skutinem ledeniku na tekmah za medalje in Pokal kristalnega gamsa.
ZIMA PRINAŠA VESELJE LJUDEM, DIVJADI PA...
Letos smo članice in člani Lovske družine Jezersko uresničili večino zadanih ciljev in naredili načrte za prihodnost. Zaradi epidemije je bilo sodelovanje z drugimi društvi omejeno zgolj na najnujnejše, a upamo, da se bo v prihodnjem letu stanje izboljšalo.
Na skupnih delovnih akcijah smo poskrbeli za lovske objekte in naprave ter s košnjo pašnih površin poskrbeli, da bo divjad v jesenskem času v bolj odročnih predelih deležna kvalitetne jesenske paše in se bo pripravila na zimsko mirovanje. V zgodnjih spomladanskih mesecih prihodnjega leta pa jim bodo sveži poganjki letos odstranjenega grmovja ponudili tudi prve spomladanske priboljške. Opazili smo, da je bilo letos jeseni v gozdu manj gobarjev, saj je bila narava z gobami manj radodarna in posledično je bila divjad manj vznemirjena in je bilo izvajanje lovsko upravljavskega načrta lažje izvedljivo. Zanimivo je tudi to, da se letos v naši dolini stalno zadržujeta dva medveda, ki pa sta žal večkrat povzročila škodo tudi na drobnici. Opaziti je bilo, da se je v lovišču povečal pritisk obiskovalcev, tako posameznikov kot skupin, ki vse bolj iščejo odmaknjene in mirne kotičke neokrnjene narave. Mnogi od njih se žal še vedno ne ravnajo po veljavnih predpisih. Nekateri izmed njih
odmetavajo smeti, postavljajo šotore in na črno kampirajo tudi z vozili. Zaznana je bila tudi povečana vožnja enoslednih prevoznih sredstev (kolo, motor) zunaj gozdnih cest ali označenih poti po gozdnih vlakah, gozdu in pašnih površinah. Dokler gre zgolj za posameznike, je stanje še vzdržno, če pa se bodo začele pojavljati večje, množične skupine, pa bo problem vse večji. Lovci si želimo, da bi bilo takšnega početja vse manj, in upamo, da bodo uporabniki prostora vse bolj začeli spoštovati gozd in njegove stalne prebivalce. Veliko bo še treba storiti na področju ozaveščanja o pravilih obnašanja in spoštovanja zakonov, predvsem pa organizirano opozarjati vse uporabnike prostora. LD Jezersko je kot naravovarstvena organizacija v javnem interesu vedno zainteresirana, da skupaj z vsemi deležniki poiščemo ustrezne dolgoročne rešitve. Zima je pošteno pokazala zobe, prišla je hitro in natrosila obilico snega, ki bo poskrbel za veliko zimskih užitkov, vendar pri tem ne pozabimo, da je za divjad v zimskem času najpomembnejše to, da jo čim manj vznemirjamo. Hoja zunaj označenih in uhojenih poti ter turno smučanje in krpljanje skozi gozd in gozdno kulturo "čez drn in strn", kjer ima divjad svoja prezimovališča, niso najprimernejši. Posledično se divjad umika ter beži in pri tem porablja zalogo tolšče, kar ob skromni zimski prehrani pomeni tveganje za njeno preživetje
ter posledično lahko vodi v povzročanje škode na in po divjadi. Menimo, da je za normalno število ljudi dovolj prostora na označenih poteh in ni nobene potrebe po zahajanju s teh poti globlje v gozd. Divjad se je na uhojene poti navadila in se prilagodila tako, da se je umaknila stran od dejavnikov vznemirjena.
Upravni odbor Lovske družine Jezersko (glasilo PrJezer, december 2021)
