Lovska družina (LD) Jezersko je realizirala predpisani lovskoupravljavski letni načrt del in izvedbenih obvez v lovišču ter izvedla lovsko pravični odvzem prostoživeče
divjadi po količini in vrsti odvzema.
LD jezersko združuje 51 članov. Od tega ima deset članov opravljen lovsko-čuvajski izpit in od tega so trije uradno pooblaščeni državni lovski čuvaji. Poleg teh usposabljanj ima del članstva tudi opravljene izpite za preglednike uplenjene divjadi, za mentorje in druga usposabljanja, ki jih organizira Zveza lovskih družin Gorenjske. Poleg izvajanj lovskih aktivnost so člani LD opravili več kot tisoč delovnih ur dela v lovišču: popravila in vzdrževanja lovskih steza, obnova lovskih prež, dela z mladimi lovci pripravniki … Posebna naloga je tudi dobro upravljanje lovskega doma s hladilnico in razkoževalnico. Poleg tekočih vzdrževalnih del v lovskem domu pa se je letos vgradila še čistilna naprava. Dolžnost vsakega lovca je tudi skrb za ohranjanje čistega okolja v »dolini«, urbanem okolju, kot v naravi, v gozdu, senožetih in gorskem svetu. Letos pa se je nekaj pozornosti namenilo tudi 15. obletnici postavitve jezerskega lovskega doma in njegove predaje v uporabo članstvu LD. Družina si je z njenim gospodarjem še posebno prizadevala, da z navodili in ukrepi prepeči vdor afriške prašičje kuge. Tudi letos je bila zaznana prisotnost medveda. LD je izdala navodila, kako naj se v gozdu obiskovalci gibljejo in kako ravnati v primeru srečanja z medvedom. S soglasjem ZGS enote Jezersko in lastnikom posesti je na veselje članov postavila v Komatevri strelišče za obvezni letni članski nastrel lovskih risanic. Smo se pa srečavali tudi z zakonodajnimi posegi v lovski zakon, ko so se začele dodeljevati lovne površine na novo ustanovljenim družinam in nekaterim že obstoječim. LD Jezersko in Občina Jezersko sta tako oddali pobudo MKG, da če se bodo oddajale lovne površine na območju občine Jezersko, ki jih sedaj upravlja ZGS, bi morali te površine prenesti na LD Jezersko. Se je pa ob teh spremembah žal zgodilo tudi to, da je ostala prostoživeča divjad brez lastnika, ker se je lastništvu država odpovedala. Pojavilo se je pa vprašanje, čigava bo torej divjad, ki je dvodomna – v našem primeru nekaj časa na slovenskem, nekaj časa pa na avstrijskem zemljišču.
Franci Ekar (glasilo PrJezer, december 2022)
Foto: arhiv LD Jezersko
