V dvorani Korotan so pripravili srečanje z namenom iskanja skupnih rešitev za propadanje dreves velikega jesena.
Srečanje je organizirala Občina Jezersko v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora, Gozdarskim inštitutom Slovenije in območnima enotama (OE) Kranj Zavoda za gozdove ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Izumiranje dreves velikega jesena v zadnjih letih na Jezerskem drastično napreduje. Mejice med travniki so sestavljene pretežno iz omenjenih dreves in predstavljajo pomembno prepoznavnost zaščitene krajine Jezerskega. Dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije je prisotnim predstavila razlog propadanja dreves velikega jesena, to je bolezen jesenov ožig, njenega povzročitelja, zgodovino in splošno stanje v Sloveniji in Evropski uniji ter perspektivo velikega jesena in možne alternative sadnje drugih vrst dreves. Znotraj tega se je osredotočila na razmišljanja dr. Aleksandra Marinška, kaj bi lahko nadomestilo veliki jesen na Jezerskem, pri čemer se ji pri izboru drevesne vrste še posebno pomembno zdi upoštevanje tveganja, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in tudi upoštevanje biodiverzitete. »Smiselno je, da se ohranjajo tiste grmovne in drevesne vrste, ki že rastejo v teh mejicah, in se jim doda še kakšna.«
Prisoten je bil tudi Ivan Srečnik z Zavoda za gozdove Slovenije, OE Kranj, o pomenu prepoznavnosti zaščitene krajine Jezerskega pa je spregovorila Nataša Koruza z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj, ki upa, da se bodo te mejice ali živice, kot jih je tudi poimenovala, ohranile. Srečnik je predstavil trenutno stanje na jesenovih mejicah na Jezerskem in katere drevesne vrste se že same zaraščajo na mejicah. Prisotnim je predočil kruto realnost, da na veliki jesen ne morejo več računati. »Treba se je odločiti, ali ga lahko nadomestimo s kakšno drugo drevesno vrsto, vendar mislim, da je smiselno, da se vprašamo, kaj o vsem tem mislijo lastniki. So pripravljeni te mejice vzdrževati naprej, ohranjati, vizualno sicer v malce drugačni podobi; in za kakšno ceno. Lastnikom je treba predstaviti pomembnost mejic s kulturnega in naravovarstvenega razloga, pomen tega, da se ohranijo, in da so specifika jezerske krajine.« Sam je med pregledovanjem mejic naletel na smreko, bukev, gorski javor, sivo in črno jelšo, divjo hruško, ivo, pepelnatosivo vrbo, beko in jerebiko. Opazil je tudi, da so nekatere mejice zelo očiščene in da je povsod prisotna voda, kar je treba upoštevati pri izboru vrst, ki bi jih lahko umestili v prostor. Po njegovem mnenju se išče alternativa jesenu, drevo s podobnimi lastnostmi. Ni skrival, da mu je med naštetimi najbližje jerebika, končno odločitev pa prepušča lastnikom. Svetoval je, naj posameznega jesena, če je kolikor toliko vitalen, ne odstranijo takoj, medtem ko je odmrle seveda treba odstraniti. Upa tudi, da bodo lastniki uvideli, da je vsaka ohranitev mejic zagotovo pozitivna. Občina Jezersko je v tem času aktivno pristopila k reševanju problema in tudi že zagotovila sredstva za nakup sadik za ohranitev mejic. Ta pa se bodo dodelila v sklopu razpisa.
Alenka Brun (glasilo PrJezer, december 2022)